Hlapi so hudi

Zaenkrat je od doma narejenih daril nastalo le tole: teranov liker. Zdi se mi, da sem še danes malce omotična od hlapov. Teran pač ni kar tako, če pa mu dodaš še tropinovec in rum, olllllala!

Lahko dodam še recept:

4 l terana
5 dcl tropinovca / žganja
4 dcl ruma
1,8 kg sladkorja
12 zavitkov vanilinih sladkorjev
sok 10 pomaranč (lahko tudi kakšna limona)
klinčki (ne pretiravaj!)

Vse skupaj naj vre 10 minut. Ohlajeno prelij v steklenice.

Pa pijte z glavo!

Voščilo

Nizki start

Saj se tako reče, ko se pripravljaš na dirko? No, dirka se je začela. Od petka je nastalo kar nekaj zadevic; ene bolj, druge manj posrečene. Ene nujno potrebne, druge morda za ogrevanje.
Najprej sta v petek nastala dva nova zvitka za barvice, eden za darila, drugi za našo Sončico, ker je svojega zelenega malce poškodovala in se ga naveličala. Roza blago je malce elastično in mi je povzročilo kar precej preglavic.

Druga zadeva je bil naš venček za vrata. Seveda je prav, da je iz blaga. Osnova je iz stiropora, naredila sem zareze in delčke novoletnega blaga tlačila v zareze. Spoje sem dopolnila (zakrila) z zlatim trakcem. Kombinacija belega in rdečega blaga sicer na koncu spominja na rešilni obroč s Titanika, a tega žal nisem predvidela. Okrasila sem še z ogromno božično zvezdo iz filca, rumene pikice pa so domače izdelave iz fimo mase.

Tretji izdelek, ki mi je predstavljal največji izziv, pa je nastal iz nujne potrebe. Naša Sončica namreč nastopa v baletni predstavi in potrebuje preprosto oblekico za deklico. Zdelo se mi je, da bi bila iz križastega blaga najbolj primerna. In kje najdemo največ križastih zadev? V omari starega ateta, flanelaste srajce. Šli smo se torej recikliranje: iz moške srajce narediti srčkano dekliško obleko. Pa da ne boste mislili, da je ideja za izvedbo zrasla na mojem zelniku - gospod Google je bil v veliko pomoč. Našla sem navodila s prelepo sliko.

In nastalo je tole.

Iz tega ...

 

v to.

 

 

Res nam je uspelo

Že včeraj so bile naše voščilnice pri naslovnikih. 10 dni pred Božičem! Lahko si me vzamete za zgled. Samo tokrat in samo za voščilnice ... Drugo je vse bolj tako, v zamudi. Skratka, čez vikend se bo potrebno lotiti "šivalnih daril". Idej je veliko, kot vedno pa me bo izvedba nekako zafrknila. Držite pesti!

Še ena slikca s prijetnega ustvarjalnega druženja. Punce, super ste!

Mogoče pa bomo letos pravočasni

Že kar nekaj let (večino :( ) se voščilnic lotim prepozno in potem drvim na pošto, da jih pravočasno oddam. Potem pa se jezim, ker jih vsi ne dobijo pred prazniki. Letos je drugače, voščila so narejena, le hitro jih bo treba oddati.
Nekaj voščil je iz lanske zaloge, nekaj otroških, nekaj iz darilnega papirja, večina pa na hrbtni strani popacanih od lepila ali bleščic.Celo kuverte so že natisnjene, le še lepo misel iščem.

Advent se začne, ko utegneš ...

Adventni čas se je že začel, adventni koledar pa je na steni dobil mesto šele včeraj. Na preprost rjav ovojni papir sem natisnila praznične motive in številke.  (Prilagam POVEZAVO do dokumenta, da si ga vi zamudniki lahko natisnete ...)
Nalepila sem jih na prepognjen barvni papir in vse skupaj zložila v simbolično smrečico. Dodala sem še zvezdo repatico. V vsakem okencu je naloga za tisti dan: npr. Danes se bomo naučili božično pesem. ali Danes bomo pekli piškotke. ali Danes bomo izdelovali božične voščilnice...

 

 

 

Pa še ena misel, ki mi jo je napisal sam Sveti Miklavž:

"Kakovost tvojega življenja se bo merila 
po kakovosti tega, kar si prispeval.
Neguj svetost vsakega dne, živi za dajanje.
Ko dviguješ življenja drugih, tudi tvoje življenje
doseže najvišje razsežnosti."

Šivanje lahko počaka ...

Se vam ne zdi ...?

 

Pa se je december šele začel. In še nekaj podobnega kot angina se me loteva ...

Cosmo Bag II končana

Po 12 urah je končana. In ne vem, če se je bom še lotila. So še bolj enostavne torbe in drugi izdelki ...
Recimo temu "cosmofobija". Veliko šivanja, pripenjanja, krojenje pa je bilo izvedeno že prej.
Tokrat se je pri zadnjih šivih zvila igla moje singerce. Skratka: naporno.
Je pa luštna, notranjost rdeče-pikasta, zunanjost ikea - pravljično blago z lisičkami in zajčki, drevesom in hruškami. Gumb ima simpatično srnico. Celota je torej dokaj pravljična.

 

Nova različica Cosmo torbe ˝Rdeča kapica˝

Takole sem, gostujoči glas tega bloga (sestrica), urezala Cosmo torbo, za naročnico z izbranim, likovnim okusom. Sprva je izgledalo, da bo zanimiva, ko pa je šla pod tačko šivalnega stroja in so se začeli robovi zalikovati ... pa postaja vse bolj imenitna. Počakajmo še nekaj ur in izdelek bo narejen. Že zdaj vem, da ga bo težko oddati.

Torba po naročilu

Ta je pa zaresna. Moje prvo pravo naročilo. Baje je uporabnica zadovoljna. Mi pa je naredila malo sivih las. Torba, ne uporabnica. Ker sem bila prehitra in površna. Sicer površnost ni moja lastnost, a se zgodi. In ni bilo kaj, kot zadevo popraviti. No, zdaj je končana in oddana. Blago je IKEA - Saralisa (bianco/nero/verde), kroj pa Highbrow Hobo od U-Handbag.

 

Pa še ena peresnica je nastala v tistem torku pred dopustom, a še čakam slike. Boxy pencil case je nastala po navodilih Annie Get your glue gun!.

Slike so prispele, tudi zelo simpatičen datajl je poslikala moja sestrica. Pa še nekaj je naredila, veliko delo za novo naročilo, a o tem v naslednji objavi ...

 

Še ena kljukica ...

... na seznamu opravljenih izdelkov. Že od septembra se pripravljam na izdelavo dveh posebnih darilc za dve posebni gospe, ki dan na dan skrbita za moje psihofizično stanje. V mislih sem imela dve srčkani toaletni torbici in po občudovanju tutoriala pri Quiltsalott sem se odločila. Nastali sta dve polkrožni torbici iz zanimive, dokaj klasične izbire blaga.

Zanimivo pri teh torbicah je, da sta skoraj v celoti sešiti na roko (samo prvi šiv obrobnega traku je našit s šivalnim strojem). Zakaj na roko - ker ne gre drugače. In ker ne bi bilo lepo. In ker sem se ob šivanju drobnih šivov počutila res kot v starih časih, ko so šivali in vezli v dolgih večerih; celo zlezli na kuhinjsko mizo, da so bili bliže luči ...
 

Skratka, da se ne zapletem, izdelek je primeren za darilo, dodala sem tudi podlogo, ki v osnovnem kroju ni predvidena in jo (spet) našila na roko.

Za drugo darilce pa je nastal še en zvitek za barvice.

 

 

Torba za vajo

Tokrat sem se zaradi naročila lotila nove torbe - za vajo, preden naredim tisto ta pravo. Ker si je dekle po spletu okoliščin zaželelo torbo, za katero nimam kroja, sem seveda kroj nabavila - Highbrow Hobo od U-Handbag.

Pri krojenju ni bilo večjih težav, dodala sem le notranji žep, ki se mi zdi kar uporaben. Na notranji žep sem dodala okrasni šiv, ki ga moja draga Singerca premore.
  

Težave so se pojavile pri trakovih, ki so našiti na zunanji del torbe. Nikakor nisem mogla (in mi še zdaj ni jasno) ugotoviti, kako da so trakovi skoraj 2 cm prekratki. Za naprej sem popravila na kroju, za tokrat pa sem spodaj celo torbo vzela malo več v šiv. Rinke sem uporabila z neke stare torbe, ker so tiste, ki jih imam doma, premajhne in bi morala ožiti trakove.
Sicer pa zelo všečna torba, tudi z izvedbo sem zadovoljna. Blago je IKEA (Ja, sem bila v nabavi!), trakovi so iz elastičnega jeansa.
Kaj pa Highbrow pomeni? Sem pogledala v slovar: "domišljavi razumnik", Google pa pravi: "prefinjenega okusa" . Ji rečemo kar domišljavka?

Dežela konjičkov

Saj se spomnite Očarljive Beti? In Rdečegrivega? Že pred skoraj dvema letoma sem pri polni zavesti obljubila dvema deklicama (ki sta zdaj že dekleti!), da jima sešijem nekaj sorodnega. Odlašanje se je zavleklo do preteklega vikenda, ko sem obljubo izpolnila.
Nastali sta dve prijetni kobilici, ena črna z roza grivo - ta je delno sešita dolgo čakala v predalu; druga pa roza z rdečo grivo, ki je precej večja. Odkar sem sešila prvo, sem namreč pozabila, da ima kroj že vključene dodatke za šive, zato so kroji ob vseh robovih večji za centimeter. Rožnati je ime Neli, črni pa Fani.

S polnilom sem se znašla po svoje - skoraj cela blazina iz IKEE je šla v večjega konja, v črnega malo manj.

Preden sta konjička odpeketala po svoje, sta si z bratrancem Rdečegrivim in sestrično Očarljivo Beti privoščila pravo angleško čajanko ob petih. Srečno pot!

V spomin

V spomin na čarobnega pesnika in velikega človeka.

Tone Pavček (1928-2011)

Njegovo posvetilo, ki ga skrbno hranimo.

Če pa sem jim obljubila ...

Moja sončica je svoj zvitek seveda odnesla v šolo. In je bil enemu fantu všeč. "Saj ti ga lahko moja mama naredi!", je bil njen komentar. In da bi bila še bolj prijazna - pri sedmih letih si ne smeš privoščit, da bi se fantom zamerila - je to rekla še dvema fantoma. Saj mi ni težko, res ne, a sem ji skušala razložit, da drugim ne bo prav. "Če pa sem jim obljubila ..."

In sem se lotila. Ta čudovit vzorec polžev (paisley) me je tako zelo očaral, da sem ga pri odprtinah za barvice, kjer je  skrit, celo nadomestila z nekim drugim blagom. Za barvice blaga nisem nabirala in gredo res tesno noter. Za zapiranje pa sem kupila elastike za lase (2,90€ za 24 kom.) in se res lepo obnašajo. Ravne šive sem lepo šivala na karo blagu in tudi luštno izgleda.

Če ste pozorni, so zvitki štiri, enega smo vmes oddali (še enemu) fantu , ki je bil na obisku. Naša punca si res pripravlja teren. Ati, mami, kar pripravita se!