Poimenovali smo jo Gozdna vila

Končno je prišla na vrsto še druga vreča za sedenje. Seveda s tem prerekanje, kje bomo sedeli, še zdaleč ni končano ;).
Narejena je po istem kroju kot prva vreča, le blago je drugačno - iz JYSK-ja, ki ga imam žal še čisto malo. In res izgleda kot gozdna vila, kot jo je poimenovala naša Sončica.

Vreča je znova narejena iz dveh plasti - zaradi varnosti - saj "gre osel samo enkrat na led"; beri: raztresene stiroporne kroglice po kuhinji pobiraš samo enkrat. 

Mimogrede; o oslu in ledu: toplo priporočam v branje slikanico slovenske avtorice Helene Kraljič in ilustratorja Adriana Janežiča  z naslovom Osel gre samo enkrat na led (nimam nobene provizije ;) Čudovita, slovenska, o pregovorih, zabavna ...

vir slike: http://morfem.si/wp-content/uploads/2015/09/Osel-gre-samo-enkrat-na-led-SLO.jpg

Tokrat  sem na zunanjo plast vreče vstavila še zadrgo, za  dodajanje kroglic.
Še o polnjenju vreče. O peripetijah ob prvi vreči sem pisala veliko; tokrat smo bili bolj pametni - pravzaprav moja boljša polovica in prijatelj - na plastično vrečo s kroglicami je nataknil in z lepilnim trakom oblepil sivo plastično cev za vodo

,

 to cev smo vtaknili v odprtino na vreči in niti ena sama samcata kroglica ni šla, kamor ne bi smela.

Skratka; zdaj znamo. Bo treba narediti še kakšno.

Že pred nekaj meseci pa sem skvačkala tudi mrežico za figo pri baletu. Pripravljal se je namreč nastop, kupljeno mrežico pa smo  seveda izgubili ali raztrgali in kaj drugega - mama ustvarjaj!
In pravzaprav mi je vzelo slabo uro, da sem naredila dve. In prav simpatična je.

Tukaj so navodila. In uspelo mi jo je celo poslikat, preden je šla v uporabo.

Zgodba o stiropornih kroglicah

Enkrat v lanskem letu sem se izredno navdušila nad sedalno vrečo iz kroglic. Nabavila sem veliko, 250l vrečo kroglic za gradbeništvo. En popoldan je vreča zdržala na našem stopnišču, potem pa je našega najmlajšega firbca zanimalo, kaj je notri. Vrečo je odprl in po stopnicah smo imeli nepozaben slap iz kroglic. Na srečo so bile stopnice dokaj čiste in smo zadevo pobrali nazaj v vrečo. Nekaj mesecev sem kroglice srečevala povsod. Zato je vreča odromala v garažo in tam ostala celo leto.

Pred kratkim pa sem se razjezila in se vreče lotila. Izdelala sem kroj, zaradi varnosti naredila tudi podlogo in jo s pomočjo mojega dragega tudi napolnila.

Prilagam skico kroja. (Polmer dna je 43 cm, v krojih je vštet 1 cm dodatka za šiv). Sestaviš tri glavne dele, s špico zgoraj, nato dodaš še dno, kjer pustiš odprtino.

Odprtino za polnjenje sem pustila na tretjini oboda dna. Pametno je na roke speti podlogo z zunanjim blagom na mestu, kjer kroglice vsuješ  (ideja moje prijateljice - hvala). Tega jaz seveda nisem storila in sem nekaj litrov kroglic vsula MED plasti ...

Vreča ima tudi žep za nujno opremo - npr. daljinski upravljalnik.

V njej lahko sediš na mnoge načine: kot v vodnjaku - na sredini, kot v fotelju, če jo prevrneš, lahko na njej tudi ležiš.

Bi pa mnogi rekli, da "se ne splača". A tega stavka res ne maram!
Za dušo se splača. Ko vidim fotografije, se splača. Ko otroka (in jaz) uživata na njej, SE splača!