Pretekla nedelja je bila res nekaj posebnega.
Zabavali smo se ob kuhanju domačega plastelina. Obarvali smo ga z živilskimi aromami in rumen je takooo dišal po banani, da bi ga kar pojedli. In bi ga res lahko, ker nima nobenih strupenih sestavin. Recept sem našla
tukaj.
Nastale so tri kroglice.
Sončica je oblikovala drevo.
Potem pa še deklico in sonce.
Iz pladenjčkov smo izdelovali smejalne maske in si kazali jezike.
Vmes smo še nabirali zvončke, plezali po strmem pobočju hriba in gazili po šumečem listju.
Nastali sta še dve peresnici s sovicami.
Pa še ena zadeva, ki že dolgo čaka na seznamu izdelkov, je bila v nedeljo sešita. Blazinica za bucike. In ne kakršnakoli, takšna na ježka, pripeta na mojo singerco, da je vedno pri roki. Iz skrbno hranjenega ikeinega blaga, ki ga ni več mogoče kupiti.
Pa še tiskali smo na blago. S posebno tehniko. Na smirkov papir smo risali z voščenkami in sliko polikali na platno. Odtis je bil kar umetniški. Verjetno bi bil z uporabo bolj finega smirkovega papirja tudi odtis bolj fin, manj zrnat. Navodila in idejo pa sem dobila
tukaj.
Skratka, aktivna nedelja, polna druženja, zabave in bližine. Za to pa pravzaprav gre, kajne?