Za riboljubce

ali še bolje rečeno; za ribojedce, je reška ribja tržnica kot v nebesih. Lahko se razgleduješ, vohaš, kupuješ ... Naš najmlajši si je sicer cel čas stiskal nos, ker mu ribe smrdijo, Sončica pa je veselo fotografirala.

Videli smo hobotnice, lignje, rake, morskega psa, sardele, inčune, morske mačke, orade, brancine.

Kupili smo malo inčunov in nam neznane arbune.

Inčune smo pozneje ocvrli, arbune pa skupaj s krompirjem spekli v pečici. Okus: srednje.

Čez nekaj dni pa nas je čakala precej drugačna ribja pojedina. Pripravljena pri pravih ribičih, ljubiteljih morja in morskih jedi.

V čudoviti okolici s pogledom na morje,

na vrtu rožmarina,

ob slikoviti štirni.

Opazoval nas je Maks ...

... ki je pozneje omagal.

Za peko smo pripravili:

sardele, lignje, orade in meni popolnoma neznano in baje zelo redko, na Korantih gojeno hamo.

Za strastno mesojedko (beri: "Najboljša ribca je svinjska ribca.") sem brbončice dodobra razgibala, krožnik pa skoraj s kruhom pomazala.

Za zaključek še kava s sladoledom v čudoviti skodelici - Checoslovakia.

Hvala gostiteljem za vse!