Vse dobro ...

Sveti Miklavž

"Sveti Miklavž,
svetnik je dobrote,
celo jesen
že peče piškote.

Za pridne otroke,
vse dobre ljudi,
vedno na god
jih on obdari!"

so zapeli otroci, ko smo se na vasi zbrali in menda že šesto leto v toplem, domačem vzdušju izvedli miklavževanje.

Pripravili smo lutkovno predstavo, celo izdelali lutko Sv. Miklavža, dobri mož pa je prinesel težko pričakovana darila.

Vloženega je veliko truda in dobre volje, a nasmehi in pristni stiki odtehtajo vse ...

Prvi sneg

je bil v novembru.

In so me domači pošteno prisilili, da sem se stokanjem in javkanjem (z avtom!) prepeljala do prvega snega. Na kavču s telefonom/tablico/računalnikom/televizijo je življenje preprosto bolj udobno.

In ni mi bilo žal. V mislih sem se zahvalila za to mojo družino, ki me spravi na svež zrak ...

Hvala, hvala, hvala!!!

Praznovali smo

Kako lepo je imeti ob sebi toliko prijaznih ljudi. ki te imajo radi, ki te cenijo, ki ti pomagajo. Na katere se lahko zaneseš.

Ob praznovanjih se vsa ta energija združi v prijetno, sproščeno, toplo srečanje - res je sreča ;)

In ko ti napišejo pesem, ki seže do srca in spustiš kakšno solzico ...

"Nežna, zbrana, nasmejana,

bistrih misli, razigrana,

utečena, hitrih nog,

cel dan dirjaš naokrog.

Knjigobuba, slaščičarka,

kuharica in vrtnarka,

negovalka in taksist,

roka šiva ti kot blisk.

A najbolj pa prava mama,

ki vse vsak dan premaga,

saj še s krepkim glavobolom,

reši stanje pred razkolom.

Ampak strup je v majhni flaši,

mož je včasih v hudi kaši,

da ti ne poide moč,

zgodaj rečeš lahko noč.

Izkušnje in znanje te bogatijo,

lepota in volja ti daje milino,

žarek na lice nariše ti smeh,

ko varno voziš po poteh.

Katja, leta ti blestijo,

Katja, leta ti zorijo,

Katja, leta ti žlahtijo,

kot v štor'ji dobro vino."

  

                            (Sonja U.)

Potem veš, da si od življenja preprosto ne moreš želeti več!

Štor'ja, žlahtna štor'ja ...

Saj jo gledate?
Mi jo.
Gledamo, poslušamo, znamo na pamet. Obožujemo.
In smo šli "romat" po poteh nadaljevanke.

Še prej malo do Mosta na Soči in v kobariški muzej.

Brda so nas pričakala v vetru, na vrh razglednega stolpa v Gonjačah sta si upala le pogumnejša družinska člana.

Sprehodili smo se skozi pravljično srednjeveško Šmartno.

Kupili smo čudovit keramični nakit, si ogledali film o Brdih iz leta 1960 (scenarista in režiserja Metoda Badjure in z besedilom vsem nam dragega Toneta Pavčka).

Nato pa v Dobrovo, Medano, Cegle in Biljano. Kozano smo izpustili, šli pa smo skozi Vipolže.

Videli smo (v daljavi, med brajdami) snemalno ekipo. Tisti del še čakamo.

Očarani nad pokrajino.

Zagotovo se vrnemo. (Ni reklama ...)

Še ena misel, kar tako: "Vsako obdobje ima svojo literaturo." Berto Špacapan

Jopica za nečaka

je še ena ne ravno posrečena "konstrukcija".
Bolj spretne roke bi to skvačkale v enem vikendu in bi izgledalo "ohoho".

Ta jopica pa je bila v izdelavi dva meseca, in je takšna kot je.

Vsekakor pa posredujem povezavo do vzorca, če se bo kdo lotil.

VZOREC

Oktobra je tudi lepo ob morju

 Kamenčki, galebi, neskončna modrina, mir ...

Tepka jaz ...

... je napisala avtorica na "Kulinariki", ker ni domačih tepk že prej uporabila v gurmanske namene.

Naša tepka je pred hišo že preko sto let: opazujemo jo, kako ozeleni, kako čudovito cveti in bogato rodi.

Potem pa plodove grabimo, pobiramo, se spotikamo obnje in vržemo v kompost.

Letos mi je bilo tega zadosti - pobrala sem jih, nekatere prerezala na pol, druge očistila in zrezala na rezinice - in posušila.

Čudovite so za grizljanje in za kuhanje zimskih kompotov.


Res, tepka jaz, da tega nisem počela že sto let ;)