Velikonočni kruhec - objava 9/52

Tudi letos smo ga pekli.

Velikonočni kruhec - fin kruh, mu mi rečemo.

A ta ja bolj moderen - je veganski. Pa ne, ker bi se šli kakšno alternativno prehrano, ampak, ker imajo mnogi otroci alergijo; predvsem na mleko in jajca.

In je ta kruhek brez jajc in mlečnih izdelkov: rumen je zaradi kurkume (čisto malo, da ne zagreni), mleko je kar sojino, fin je pa tudi zaradi oljčnega olja.

Otroci so spretni in uživajo pri delu s testom. In se jim oči zasvetijo, ko vidijo, kaj so ustvarili.
Naredili smo ptičke in kitke. Fantom se je zdelo tako fajn, da znajo plesti kito. Dekleta pa so opazila, da imam tudi jaz spleteno kito - iz las.

Zabavno je bilo, ko smo ptičku pahljačasti repek naredili s škarjami. In kljun smo tudi naredili s škarjami. Za oči smo uporabili klinčke - nageljnove žbice. In na začetku smo si umili roke in se hahljali, ko sem opozorila, da zdaj vrtanje po nosu odpade ...

Kruhce smo zavili v servietek (ki nam so ostali od naših rožic), dodali listek z velikonočno pobarvanko, ki so jo seveda pobarvali in do odhoda domov so topel paketek vohali: "Mmm, kako diši!"

Ni velike znanosti: delo z rokami vedno znova navdušuje. In ta znanja bodo vedno bolj pomembna.

Nikar ne pozabimo na vonj domačega kruha in čustva ter pristne stike, ki se ob peki kruha porajajo.


Še recept: sicer sem ga objavila že lani:

VEGANSKI VELIKONOČNI KRUHEK

Sestavine:

• 60 dag moke (lahko belo, še bolje pa je, če je pol polnozrnate pirine) 
• cca 0,5 l sojinega mleka (če je ekološko, je to zagotovilo, da ni gensko spremenjena) 
• ½ kocke kvasa 
• 8 dag maščobe (olivno ali drugo rastlinsko olje) 
• 8 dag rjavega sladkorja 
• skorja limonine lupine (bio) 
• 1 vanilin sladkor 
• rozine namočene v rumu 
• malo kurkume (za barvo; če je preveč, zagreni) 

Postopek:
Zamesimo kot se zamesi kvašeno testo, pustimo vzhajati, nato iz testa spletemo kito. V namaščenem pekaču pustimo vzhajati, (lahko na 50 °C kar v pečico) in pečemo na 180 ali 150 °C v ventilacijski pečici približno pol ure.

"objava 9/52"

Tepka jaz ...

... je napisala avtorica na "Kulinariki", ker ni domačih tepk že prej uporabila v gurmanske namene.

Naša tepka je pred hišo že preko sto let: opazujemo jo, kako ozeleni, kako čudovito cveti in bogato rodi.

Potem pa plodove grabimo, pobiramo, se spotikamo obnje in vržemo v kompost.

Letos mi je bilo tega zadosti - pobrala sem jih, nekatere prerezala na pol, druge očistila in zrezala na rezinice - in posušila.

Čudovite so za grizljanje in za kuhanje zimskih kompotov.


Res, tepka jaz, da tega nisem počela že sto let ;)

Prekmurska gijbanca ...

... prvi poskus.

Na oddihu v Prekmurju nas je očarala narava in mir. Domov grede smo kupili prekmursko gibanico na enem (bolje, da ne povem) od bencinskih servisov.

Groza - takšne gibanice še ne pomnim! Tako sem bila zgrožena nad obliko, okusom in recepturo, da sem šla na račun pogledat, če smo res kupili gibanico. Tako so jo poimenovali, a mislim, da s poimenovanjem kršijo kakšen pravilnik o zaščiteni sladici, na vsak način pa blatijo ime tako slastne dobrote naših pridnih gospodinj in ugled starodavne tradicije.

Skratka: v tej "zloženki" so bili nasekljani lešniki, o maku niti sledu, jabolka neolupljena in naribana, na vrhu skuta in ne testo, spodaj vlečeno testo, namesto krhkega ...

In ker sem pred časom po elektronski pošti prejela knjižico prekmurskih receptov, sem se je lotila sama.

Iz čiste jeze in zgražanja.

In iz ponosa do naše slovenske tradicije.

In je uspela - mogoče za odtenek premalo sladka, vendar čudovita in okusna.

Varujmo naše recepte in tradicijo in ne pustimo, da nam jo neka kvazi gostinska veriga švicarskega porekla (ups, pa sem jih izdala ... ) ne uniči.

Pa še recept (Hvala neznanemu avtorju.).

Prekmurska gijbanca  - Prekmurska gibanica

Testo za podplat:

-  25 dkg moke,

-  8 dkg masla,

-  1 jajce,

-  2 do 3 žlice smetane,

-  ščepec soli,

-  1 žlička sladkorja.

Vlečeno testo:

-  50 dkg moke,

-  1 jajce,

-  2 žlici olja,

-  malo kisa ali limoninega soka,

-  mlačna voda,

-  ščepec soli.

Makov nadev:

-  20 dkg zmletega maka,

-  5 dkg sladkorja,

-  1 vaniljev sladkor,

-  približno 1 dl mleka ali smetane,

-  1 jajce.

Skutni nadev:

-  40 dkg skute,

-  1 jajce,

-  1 dl goste kisle smetane,

-  5 dkg rozin,

-  5 dkg sladkorja.

Orehov nadev:

-  20 dkg zmletih orehov,

-  5 dkg sladkorja,

-  1 vaniljev sladkor,

-  malo cimeta,

-  1-2 dl mleka.

Jabolčni nadev:

-  50 dkg jabolk,

-  3 dkg sladkorja,

-  limonina lupinica,

-  malo cimeta,

-  maščoba za pekač,

-  maslo za pokapanje,

-  smetana za polivanje.

Prekmurska gibanica se pripravlja iz dveh vrst testa, iz krhkega, ki mu pravijo podplatasto testo, in iz vlečenega. S podplatastim testom pokrijemo dno pekača, ker mora biti spodnje testo močnejše, saj je to težka gibanica. Vse sestavine, ki jih potrebujemo za podplatasto (krhko) testo, damo v primerno skledo, jih premešamo in zamesimo testo. Mesimo ga tako dolgo, da postane lepo gladko, in obdelanega postavimo za pol ure počivat. Medtem ko podplatasto testo počiva, zamesimo gladko mehko vlečeno testo iz vseh naštetih sestavin in ga prav tako postavimo za pol ure počivat. Naredimo več hlebčkov, da ga pozneje laže razvlečemo. Ko obe vrsti testa počivata, pripravimo vse štiri vrste nadeva.

Makov nadev: mak zmeljemo, polijemo z vrelim mlekom, sladkamo in odišavimo z vaniljevim sladkorjem.

Skutni nadev: skuto razdrobimo z vilicami, ji primešamo jajce, smetano, očiščene in oprane rozine in sladkor. Vse skupaj dobro zmešamo.

Orehov nadev: orehe zmeljemo, jih poparimo z mlekom, dodamo sladkor in cimet ter zmešamo. Nadev mora biti lepo mazav.

Jabolčni nadev: jabolka olupimo, narežemo na tanke krhlje in jih napol zdušimo s sladkorjem. Odišavimo jih s cimetom in limonino lupinico.

Spočito podplatasto testo razvaljamo za pol prsta na debelo in ga položimo na dno pomaščenega, najbolje lončenega pekača; testo naj sega na rob pekača. Spočito vlečeno testo previdno raztegnemo po z moko potresenem prtu in ga pustimo, da se rahlo osuši. Nato začnemo "sestavljati" gibanico. Po podplatastem testu namažemo makov nadev za slab centimeter na debelo, ga pokrijemo z listom vlečenega testa in poškropimo z maslom. Ta list testa namažemo s skutnim nadevom in ga pokrijemo z naslednjim listom testa. Testo spet poškropimo z maslom. Po njem namažemo orehov nadev, čez nadev položimo nov list vlečenega testa in ga poškropimo z raztopljenim maslom. Nato po testu potresemo jabolčni nadev. Tudi ta nadev pokrijemo z vlečenim testom in ga poškropimo z maslom. Nato ves postopek z nadevi ponovimo. Na vrh položimo še en ali dva lista vlečenega testa in oba poškropimo z maslom. Nazadnje zloženo gibanico prelijemo še s smetano. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo približno 1 uro pri 180 °C.

Dober tek!

Praznovanje

Nekaj smo spekli.

Belokranjska pogača - RECEPT.

Bučna pita - RECEPT.

Okrasili otroci.

Vse smo pojedli.

In se imeli lepo.

Junijski dolg

Ta objava bi morala biti napisana že pred enim mesecem. Tudi letos smo namreč naredili bezgov sirup. Res je okusen. In sem si mislila, to pa moram napisati, da ga še kdo pripravi. (Ja, ja, saj vem, da ga tako ali tako gotovo vsi delate ...). No in ker sem tako počasna, je šel junij mimo in še en kos julija. Sem pa ob cesti iz službe večkrat še ugledala kakšen osamljen cvet in si mislila, pa saj še ni prepozno. Zdaj pa opažam, da cvetov res ni več in si boste morali pač recept pripraviti za drugo leto. Žal - kriva je moja nemarnost. En cvet pa sem našla za fotografiranje.

Eden od obdarjencev je rekel, da so ga popili "od šuba".

Skoraj bi pozabila recept:

Bezgov sirup
(prirejen po tem receptu - hvala avtorici: http://www.kulinarika.net/recepti/3726/ozimnica/bezgov-sirup/)

• 30 bezgovih cvetov
• 3 kg sladkorja
• 3 l vode
• 3 citronske kisline (60 g)

Cvetkom porežemo čimveč stebelc, sicer okus ni ta pravi. Cvetove namočimo v mrzli vodi in pustimo pokrite 24 ur. Drugi dan precedimo in cvetove otisnemo ter dodamo sladkor in citronsko kislino. Mešamo mrzlo, da se sladkor raztopi. Prelijemo v steklenice in pasteriziramo.

Nekaj tradicionalnega na sodoben način

Ja, saj vem, da bi se jih morala lotiti po klasičnem receptu. Testo razvaljati, izrezati kroge, nadevati z marmelado, pokriti, vzhajati. Ja, res vem. In res sem za tradicijo in za prav narejene jedi. Z okusom in prefinjenostjo. A tokrat sem ubrala bližnjico in se lotila krofov po moderno - s tem receptom - in nadevane naknadno. Tolažim se, da so le tako narejeni. Ali tako ali pa sploh ne.
Ampak so okusni, domači in še kar lepi - kronice imajo. Seveda so na slikah tisti najlepši. Sline so dovoljene, za okušanje pa le hitro pridite.

Hlapi so hudi

Zaenkrat je od doma narejenih daril nastalo le tole: teranov liker. Zdi se mi, da sem še danes malce omotična od hlapov. Teran pač ni kar tako, če pa mu dodaš še tropinovec in rum, olllllala!

Lahko dodam še recept:

4 l terana
5 dcl tropinovca / žganja
4 dcl ruma
1,8 kg sladkorja
12 zavitkov vanilinih sladkorjev
sok 10 pomaranč (lahko tudi kakšna limona)
klinčki (ne pretiravaj!)

Vse skupaj naj vre 10 minut. Ohlajeno prelij v steklenice.

Pa pijte z glavo!