Moj dragi, naš ati, je mojster roštilja. Če imam 20 čevapčičev, me na vse načine uspe prepričati, da se splača prižgati oglje. Da na ponvi na štedilniku ne bo v redu.
In res je meso z njegovega žara odlično, pravzaprav božansko.
Že leta pa čakam - glede na to, da vsa naša praznovanja vedno vključujejo njegove dobrote z roštilja - da bo kdo od gostov za njegov rojstni dan prinesel predpasnik zanj in ne bo večno kradel mojih, ki so mu seveda premajhni ;)
Stari ljudje so rekli: "Čakej wosu, de trava zrase ...!" In sem se naveličala čakat, zato sem mu letos izdelala "fjrtoh" iz starih kavbojk.
Za kroj je bil predpasnik iz IKEA-e, s šivanjem sem se pa kar namartrala. Moja elektronska Singerca teh plasti jeansa preprosto ni mogla "preštepat". V pomoč mi je prišel pred kratkim pripravljen šivalni kotiček naše Sončice, ki ima staro Bagatovo Višnjo, ki je kot za šalo drvela po mnogih plasteh.
Iz kosa hlačnic sem izdelala prsni del, ostalo pa so pravzaprav prerezane hlače. Celo zadrga je delujoča.
Izdelek je trpežen, pralen na 95 °C in bil že nekajkrat uporabljen. Sem pa dragega komaj prepričala, da se je fotografiral ...
Živel roštilj!
"objava 17/52"
