torek, 16. januar 2018

Moje življenje kot abeceda - Branje je zakon 2/52

Barry Jonsberg: Moje življenje kot abeceda

Uspelo mi je prebrati novo knjigo.

Ko sem prebrala prvo knjigo, sem hitro odšla v lov za novo. Teden se kar hitro obrne. Na domači polici nisem našla nič zanimivega, zato sem obiskala našo splošno knjižnico. Najprej sem pogledala na voziček z novostmi in med na panojih razstavljene knjige. Listala sem, brskala, brala recenzije na platnicah. Nič - vse zateženo, zagrenjeno, zamorjeno, morbidno, polno tragedij, nasilja ali pa toliko osladnosti, da padeš v šok.

Bo treba kar med police ... In po poti do tam sem ugotovila, kaj iščem. Iščem srečno knjigo, knjigo o soncu, veselju do življenja; knjigo, ki ti dvigne razpoloženje.

In kje to najdeš?
Na mladinskem oddelku! Kar v oči mi je padla ta knjiga. Ko sem prebrala še zapis na platnici, sem vedela, da je prava.

In že po nekaj straneh sem vedela, da sem zadela v polno.

Vir slike naslovnice: https://www.miszalozba.com/upload/velike/e9919cfeef64ecb7a0916abca215e882.jpg

Zgodba se dogaja v manjšem mestu, na podeželju Avstralije. Glavna junakinja je dvanajstletna deklica Candice, ki je malo drugačna. Nekateri sošolci ji pravijo Pepe, kar je skrajšano za PP - posebne potrebe. Zaradi svojih posebnosti nima prijateljev, obožuje pa branje. Za zabavo pred spanjem prebira kar slovar, za dušo pa navdušeno prebira Dickensa.
Deklica je precej zrela za svoja leta, čustveno je zelo bogata in hudo trpi ob pogledu na svojo družino, ki je zaradi tragedije in poznejše hude bolezni čisto zlomljena in razdrta. Dekle si pripravi načrt: poskrbela bo, da bodo ljudje okrog nje srečnejši.

Začne s s svojo učiteljico angleščine, vmes spozna fanta iz soseščine in se z njim spoprijatelji, nadaljevanje pa je potovanje, polno dogodivščin, neuspelih poskusov, humornih dialogov in neverjetnih bistroumnosti.

Celotna pripoved poteka v obliki poglavij, ki so naslovljena po abecedi, saj je za domačo nalogo dobila navodilo, da sebe opiše s pomočjo abecede.

Nekaj zanimivih navedkov:

"Abeceda.
To je naša domača naloga. Pripoved. To je napisala na tablo. PRIPOVED: pisali boste o nečem, kar se je zgodilo v preteklosti.
Seveda vse tisto, ker se nam je zgodilo MORA biti v preteklosti, na kar sem poskusila gospodično Banford opozoriti, vendar me je preslišala in nadaljevala s pojasnjevanjem domače naloge."

"Veš, kaj je najboljše na tebi, Bučka? ... 
-Ne.
Ker plešeš, kot žvižgaš sama, Bučka. Svet vidiš drugače, kot ga  vidimo ostali. In veš, kaj? Zdi se mi, da si včasih želim, da bi ga vsi videli tako. Vem, da bi bil svet potem lepši."

Skratka, branje je res zakon. Spet spoznavam to lepoto in bogastvo, ta svet domišljije in novih svetov.

Upam le, da se bom opogumila in se podala tudi na oddelek za odrasle ...

"BRANJE JE ZAKON 2/52"

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Veselim se vaših komentarjev.