Ampak brati leposlovje. Branje za užitek, za dušo, za besedni zaklad.
Kot bibliotekarka po izobrazbi in šolska knjižničarka v službi - bi morala biti za zgled.
Pa sem?! Žal ne. Res mi je žal.
Ampak nikoli ni prepozno, da obžalovanja popravimo ... Popravljamo. Vsak dan.
In tukaj je moj korak na bolje. V svet branja.
Vsak teden bom prebrala eno knjigo.
In kot pri bralni znački, to tudi dokazala. Napisala bom krajšo obnovo, navedla kakšen zanimiv citat in napisala svoje mnenje o prebranem. Gospe slavistke, bo v redu? Saj dobim kakšno priznanje na koncu?
Torej: "BRANJE JE ZAKON 1/52."
Slavko Pregl: Srebro iz modre špilje
Dogajanje je postavljeno na enega od (verjetno hrvaških) otokov brez večjih elementov civilizacije. Kamnita pokrajina, neokrnjena narava. Spremljamo dopustniške dni nekaj družin in povezanost z domačini na otoku. Spoznamo brata Klemna in Gala, pa fanta Andreja, ki spozna prve srčne težave z dekletom Zarjo. Zgodbo pa popestri iskanje zaklada v coprničini bajti.
To je knjiga, ki je ne moreš kar odložiti. Vsak odstavek, vsaka poved je sestavljena iz skrbno izbranih besed, popopranih s humorjem. Lahko sicer preskočiš ali bolj površno prebereš kakšen del, a je velika škoda, ker s tem zamudiš pisateljev talent sestavljanja zanimivih in nadvse zabavnih besednih zvez.
Nekaj citatov:
"Kadar je oče rekel "lepo vaju torej prosim", je bilo gospodkoma jasno, da smo pet minut, včasih tudi samo pet sekund, pred zasebnim koncem sveta. Zato sta v hipu izraze nedolžne miline vrgla v najvišjo možno prepričljivost. Michelangelovi angelčki s katerekoli slike bi lahko lep kos svojega rajskega življenja hodili k njima v šolo."
..."Danes sva ujela morskega psa."... "A res? Povej!" Opisi vseh pomorskih bitk v zgodovini človeštva so pravzaprav le bežna skica za pravo zgodbo. Prava zgodba govori o tem, kako Andrej ob majhni Šimetovi pomoči opazi, ujame, ukroti in ubije morsko pasjo zverino. Pošast se potem na koncu strašnih bojev skrči na dober meter velikosti."
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veselim se vaših komentarjev.