Polet proti Melbournu in carinski postopki

Z manjšo dodatno zamudo (ob 1:30) smo res odleteli - ta polet vključuje štiri letalske družbe, saj je to ena od najdaljših linij z letalom. Letalo je Airbus - A380, ki v dveh nadstropjih sprejme 555 potnikov v treh kategorijah (če bi imel pa samo ekonomski razred, bi sprejel kar 853 potnikov!) Si predstavljate? To je največje potniško letalo na svetu, pred nekaj dnevi pa sem prebrala, da ga bodo leta 2021 prenehali izdelovati.

Družba Qatar ima najboljše svetovne ocene za prvi in poslovni razred, pa tudi v ekonomskem razredu za navadne smrtnike sploh ni slabo. Sicer so stoli ob oknu po trije in smo imeli po enega potnika ob sebi, ki se nam je umikal, ko smo želeli vstati, a ni bilo nobenih težav. Tukaj je udobje še večje, ekran z multimedijskimi vsebinami je na dotik (na prejšnjem letu je bil daljinec na kablu), hrana je podobna. Ker je nočni let (in traja 14 ur), smo dobili zobno ščetko, pasto, glavnik, mazilo za usta in obvezne nogavičke. Na letalu (tudi na prejšnjem poletu) imaš 30 minut na voljo internet, da se javiš domačim, pošlješ kakšno slikco, preveriš novice, razmere na cesti .... 😁

Vožnja je potekala večinoma čez dan, občutek za čas smo tako ali tako popolnoma izgubili, sonce skozi okno nas je zjutraj čisto zaslepilo.

Proti popoldnevu smo že zagledali obrise Avstralije - suha pokrajina, oranžna in neobljudena.

Okrog 23h po avstralskem času smo res prispeli v Melbourne.

Ob prihodu na letališče so nas in našo ročno prtljago ponovno varnostno pregledali. Nato smo odšli do tekočih trakov za prtljago. Enega od naših kovčkov ni bilo, a smo to že vedeli, saj sem že na letalu ob priklopu na internet dobila sporočilo, da je en kos prtljage ostal v Dohi in ga bomo dobili v najkrajšem možnem času. Na okencu sem prijavila pogrešan kovček in ga tudi opisala ter priložila telefonsko številko in naslov sestrične, kjer bomo nastanjeni.

Sledil je pregled potnih listov. Te kontrole nam nekako niso pri srcu: sinov potni list ni bil elektronsko berljiv. Odnesli so ga do drugega čitalca, nato še v neko drugo pisarno, nazadnje so ga pregledovali pod povečevalnim steklom s prostim očesom. Vsi (jaz pa zagotovo) smo imeli čisto suha usta od stresa. Končno je potni list pozitivno prestal pregled. "Software problem," je dejal uslužbenec, ko nam je vračal potni list.

Čakali pa so nas še zloglasni carinski pregledi. Avstralija je namreč ena najstrožjih držav glede vnosa nedovoljenih izdelkov v državo. In nedovoljenega je veliko!

Poleg običajne prepovedi tekočin na letalih (nad 100 ml) imajo oni omejitve na mnogih področjih. V ta namen že na letalu dobiš obrazec za carinski pregled, ki ga izpolniš in pokažeš ob pregledu. Nič mesa, rib, polžev, školjk, čebeljih izdelkov (med!) ...; živali, delov živali, slame, lesa, izdelkov iz lesa, semen, gomoljev, zelišč, rastlin na splošno, delov rastlin. In čevlji morajo biti čisti - če so na njih ostanki zemlje, vas bodo dali h kraju in boste čistili čevlje, pa še razkužili vas bodo verjetno. Zato smo se mi preobuli že v avtu pred odhodom na letališče v Benetkah, vso obutev v kovčku pa temeljito očistili. Glede lesenih izdelkov pa je omejitev baje zaradi izdelkov iz Indije in Indonezije, ki so dostikrat premalo suhi in lahko vsebujejo kakšnega črva ali bubo.

Ker smo večino teh stvari vedeli, nismo imeli nič spornega. Za darilo sem nesla dve leseni igrački, za katere sem označila, da jih imam. Imeli pa smo tudi 3 litre alkohola: domač tepkovec in domač zeliščni liker. Alkohola lahko neseš 2,2 litra na polnoletno osebo, zato tega nisem označila. Med čakanjem v koloni je uslužbenec potnike spraševal za obrazec, ki smo ga na letalu izpolnili. Prišel je do nas in me vprašal po lesenih izdelkih. Povedala sem mu, kaj in kakšni so, omenila sem tudi alkohol.

Dejal je, da je v redu in nas poslal proti velikim vratom. Videli smo policiste, enega psa pri uslužbencu ... Aha, zdaj pa pregled, smo si vsi mislili. Potrebno bo odpirat kovčke, pregledali bodo čevlje ...

Ko smo odprli vrata, smo zagledali množico ljudi, ki je čakala na potnike, na prijatelje in svojce. Zagledali smo sestrično, ki nam je mahala in ugotovili, da smo srečno in brez težav (A res?) prispeli v Melbourne.

👉Naslednja objava: Svetovljanski Melbourne s pridihom britanske preteklosti